Tagane Objave ‘ resnično al pa ne’

He came from a broken home

Sobota, Julij 16th, 2011

Sedel sem tam v tistem temnem pubu, zunaj pa sijalo sonce in razigrani študenti so posedali ob izlivu reke Corrib v Gallwayski zaliv, njihov smeh pa se je mešal s kriki galebov in zvoki mesta sredi delovnega dne.

Mika je to jutro odšla, potem ko je kot tisti Brechtov oblak cvetela samo minuto, jaz pa sem obsedel tam v tistem temnem pubu z Beamishem pred sabo, objokujoč oblak, ki se nikoli več ne vrne.

Iz nahrbtnika sem potegnil knjigo NOW AND THEN Gila Scotta Herona, ki sem jo dan prej kupil v knjigarni Charlieja Byrnea. Pa je malo manjkalo, da bi jo vrnil na polico, ker sem imel nabranih že preveč knjig in omejen prostor v nahrbtniku. Potem je nazaj na police romala stara bukva iz začetka 19. stoletja z vonjem po spodnjicah tistega papeža, o katerem je govorila in sem si o njej domišljal, da je v resnici vredna precej več kot tistih sedem eurov, kolikor je zanjo zahteval Charlie.

Tako sem sedel tam v tistem temnem pabu, listal po Heronovi zbirki in zadrževal solze, solze za Miko in vse ženske, ki so mi kdaj kaj pomenile. Priznam, prelile so se malenkost čez rob in se vpile v papir, ko sem bral Heronovo hvalnico ženskam, ki so ga vzgojile, Coming from a broken home:

..and women folk raised me and I was full grown
before I knew I came from a broken home.
Oh yeah!…

…My Life has been guided by women
but because of them I am a Man.

Skrivajoš solze v očeh sem naročil še en Beamish. Mika je odšla, čez nekaj dni sem odšel še jaz. In kmalu zatem je Gil Scott Heron zapustil geto imenovan Zemlja, kot oblak, ki ga veter je pregnal z neba.

And I was hurt and scared and shocked
when Gil Scott left suddenly one night,
and they sent a limousine from heaven
to take him to God if there is one.
So I knew he had gone.
And he came from a broken home.

  • Share/Bookmark

Na svidenje v naslednji vojni

Torek, Julij 27th, 2010

Dve leti je dolga doba. V dveh letih spoznaš, da z nekom, razen skupne zgodovine, nimaš ničesar skupnega. Začneš se spraševati, ali je skupna zgodovina res takšna, kot jo imaš v spominu, ali pa se spomniš zgodovine, kot ti jo je naslikal zmagovalec. Kar seveda nisi ti. Zaveš se, da ne želiš več ostati prijatelj z ljudmi, ki so te prizadeli, ki so ti verjetno lagali… In narediš čez njih križ. Če bil bi bog, bi rekel na veke vekov AMEN, a ker sem človek, lahko rečem zgolj; ne v tem življenju. In potem spoznaš, da bi moralo biti takšnih križev več in se vprašaš, ali nisi ti tisti, čez katerega je treba narediti križ, a si rečeš, da so ga čezte naredili že drugi in da ga ti ne boš, ker si edini na tem svetu, na kogar imaš vpliv in kogar lahko spremeniš, tega pa nočeš zavreči. In rečeš z besedami prijatelja: Hvala lepa, fakof, odjebi.

Hvala lepa in fakof, torej. Se vidimo v naslednji vojni.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Muppet show

Nedelja, April 18th, 2010

Stojim tako v tujem mestu in gledam nekaj, kar nisem videl že od poznega otroštva, sploh pa še nikoli tako blizu. Le kaj me je privleklo sem gor, na ta grad in pred obličje teh lesenih stvorov? Če ne bi bilo ribjeokega Domovoja, bi zdaj sedel v eni mnogih kavarn ali vsaj v kakšnem neuglednem pajzlu, srkal pivo in skozi veliko okno opazoval praznično razpoložene mladenke.

Namesto tega me zdaj ob pogledu na ta ožičena bitja vztrajno napada vprašanje, ali ni bil ravno človek prototip prvim marionetam. Seveda so nekatere od njih neverjetno podobne ljudem, a ni bila oblika tista, ki me je zmotila, žice so vznemirile moj dušni mir. Žice so tiste, ki delajo te stvore podobne ljudem, veliko bolj kot oblika njihovih teles. Po žicah pride v prej mrtva telesa življenje, lutkar v njih vdahne zavest, čustva in razum. Nato vodi lutko gor in dol po odru in počne z njo, kar mu veleva scenarij. Kje je tu podobnost s človekom, mar ni človek bitje svobodne volje?  Seveda je, no, vsaj misli tako. Oziroma misli, da misli, kajti prav mogoče je, da so mu misli po nevidnih žicah položene v sedež razuma.

Morda pa le ni Domovoj kriv, da ne srkam piva, ker je tudi on zgolj lutka, ki jo nekdo ali nekaj premetava po zemeljski obli. Shakespeareove besede, ki jih izreče dvorni norček, da je ves svet oder in ljudje zgolj igralci, začnejo dobivati obrise fizikalnega zakona. Kaj, če smo res zgolj liki v drami, ki je že napisana, režirana in se ravnokar odvija, mi pa misleč, da ravnamo v skladu s svojo voljo, zgolj sledimo scenariju? Mar je res človek, kot pravi Gurdjieff svojemu učencu Ouspenskemu, zgolj stroj in ničesar ne počne, ampak se mu vse le dogaja?

Take in podobne težke misli so me obhajale ob pogledu na te lesene kreature in pomiril sem se šele po veliki porciji špagetov in dveh pirih. Z užitkom sem rignil in obsedel povsem zadovoljen z vlogo, ki mi jo je namenil Scenarist.

  • Share/Bookmark

Čarobna krogla – kratka enodejanka

Četrtek, April 30th, 2009

Nastopajo: D, živahna štiriletnica tik pred petim rojstnim dnevom in B, njen od samega sebe utrujeni stric.

D: Veš, kaj si jaz želim imeti?

B (zdolgočaseno): Ne. Kaj?

D: Narisala sem.

B: Narisala si? Kje pa?

D: V dnevni sobi.

B: Pokaži!

D (navihano): Pojdi tja pa boš videl.

B gre nejevoljen v dnevno sobo in najde tole:

B (nejeverno): A roke si želiš?

D (začudeno): Ha?

B: Roke si narisala.

D: Kakšne roke?

B: Poglej na risbo.

D (karajoče): Čarobno kroglo si želim, kaj je ne vidiš?

B: Kje?

D (pokaže s prstom na majhen krogec): Tukaj.

B: Ajaaa. Oprosti, ne spoznam se preveč na umetnost.

Odideta, zastor pade.

  • Share/Bookmark

Pomladno razmišljanje v barvah

Petek, April 10th, 2009

Nekdo mi je prišepnil, da imajo ženske rade cvetlice in sploh vse, kar poganja. Ne vem, če to drži, kajti moji bivši sem na začetku najine zveze podaril šopek suhega cvetja, rekoč, da bo drugega dobila, ko ta oveni, pa se ni nič pritoževala. A vseeno sem pripravljen preskusiti žensko naklonjenost cvetju, poganjkom in flori nasploh, kajti obisk mojega bloga je zadnje čase dosegel večmesečno dno, v aktualnem jeziku rečeno, že nekaj časa je v recesiji. Zato sem se na lep nedeljski popoldan odpravil iz hiše na foto safari. Na srečo tako rekoč na dosegu noge, rastejo take bilke: (več …)

  • Share/Bookmark

Poročilo s terena

Četrtek, Februar 12th, 2009

Poročilo varnostni službi pri Glavnem poveljstvu 3. armade.

Opazovani osebek za večerjo pojedel:

Lososov carpaccio na rukoli s paradižnikom in mozzarello   ***                                                                                                                                                                Gobovo juho z jurčki  ***                                                                                                                                                                  Goveji steak na žaru z zeliščnim maslom, krompirjevimi krhlji, jurčki na žaru, fino zelenjavo   ***                                                                                                                                                                Sladoled z vročimi višnjami in hrenom

Med večerjo spil kozarec Zlate radgonske penine, Kunejev Sauvignon, sladki refošk. Po večerji kozarec barikirane grappe.

Stanje trupa: napihnjeno

Stanje duha: nagajivo

Dostaviti v roke načelniku službe osebno.

Agent (nečitljivo)

  • Share/Bookmark

7edem

Nedelja, Januar 4th, 2009

Sedem obrazov Boba Dylana, sedem kozličkov, sedem stanj zavesti, sedem ravni kozmičnega obstoja, neskončnih sedem minut do konca pranja pomivalnega stroja, sedem svetovnih čudes, sedem smrtnih grehov in pozabljenih sedem kreposti.

Sedem polresnic o meni:

Prva resnica: sem len, len in še enkrat len. (več …)

  • Share/Bookmark

Pivo, kozlanje in moja malenkost

Sreda, Oktober 1st, 2008

In spet sem ga zadnjič imel preveč pod kapo. Zgodilo pa se je takole. Nekdo od sodelavcev je praznoval rojstni dan. Ne spomnim se kateri. Povabil je vse sodelavce iz naše službe. Drugih služb ne vabimo nikoli, ker pod gasom na veliko razpravljamo o naših problemih, za katere vedno okrivimo tiste iz drugih služb. Od desetih nas je šlo na pijačo šest, ostali štirje se vedno izgovorijo, ponavadi “morajo” ostati in opraviti kakšno nujno delo. Grebatorji. No, nas šest, od tega dve punci, smo se odpravili v nek pajzl, v katerem bi se naj dalo poceni piti in zraven tudi kaj prigrizniti. (več …)

  • Share/Bookmark

Za K. od E.A. Poeja

Sobota, September 13th, 2008

Ne, ne. Tega zapisa seveda ne piše E. A. Poe. Tip se je menda že zdavnaj odločil zapustiti to solzno dolino in zdaj biva kdo ve kje (morda v rakvi pri svoji Annabel Lee). Ni važno. (več …)

  • Share/Bookmark